Med 3. in 5. decembrom 2024 so se v Ljubljani, v okviru Arnesove konference “Mreža znanja“, odvili Dnevi Slovenskega superračunalniškega omrežja (SLING), največja superračunalniška konferenca v Sloveniji, ki je privabila več kot 300 udeležencev z Evrope in Slovenije, tako v živo kot prek prenosa v živo.
Dnevi SLING so letos ponovno povezali ključne akterje na področju visokozmogljivega računalništva (HPC) in omogočili plodno razpravo o o izzivih in priložnostih za nadaljnji razvoj tega strateškega področja. Dogodek je gostil predstavnike nacionalnih kompetenčnih centrov za superračunalništvo iz centralne Evrope, slovenske raziskovalce, uporabnike iz gospodarstva ter širšo strokovno javnost.
Na srečanju centralno evropskih nacionalnih kompetenčnih centrov so se osredotočili na skupne izzive in iskanje rešitev na ključnih področjih, kot so izobraževanje, spodbujanje sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalno skupnostjo ter promocija superračunalništva. Udeleženci so delili izkušnje in dobre prakse, s ciljem krepitve sodelovanja med državami ter učinkovitejše uporabe rešitev HPC v gospodarstvu.
Plenarni del dogodka je predstavil najnovejše dosežke in aktivnosti v okviru SLING (Slovensko superračunalniško omrežje), vključno s povezovanjem tehnologij HPC z umetno inteligenco (AI) in kvantnim računalništvom. Orisana je bila tudi ključna infrastruktura, kot je največji slovenski superračunalnik EuroHPC Vega, ter sodelovanje v mednarodnih projektih, kot sta SMASH in Epicure, ki sta del širšega EuroHPC-ekosistema.
S prispevki profesorjev Uroša Lotriča in Tomaža Prosena smo osvetlili ključne aspekte razvoja in uporabe sodobnih računalniških tehnologij. Uroš Lotrič, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je predstavil novo vlogo računalniških strokovnjakov, ki so se od načrtovanja superračunalnikov preusmerili k njihovi uporabi. S posebnim poudarkom na razvoju grafičnih pospeševalnikov je predstavil, kako so specializirane računske enote, kot so tenzorska jedra, in nove predstavitve števil omogočile eksponenten napredek na področju umetne inteligence. Tomaž Prosen, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, pa je občinstvu približal trenutno stanje kvantnega računalništva v dobi NISQ (Noisy Intermediate-Scale Quantum). S svojim prispevkom je poudaril uporabnost kvantnega računalništva v raziskavah temeljne fizike, pri čemer je kot primer predstavil sodelovanje z Google Quantum AI laboratorijem. Ta sodelovanje je osvetlilo simulacijo kvantnega prenosa in statistike štetja v kvantnih magnetih, kar odpira nove poti za razumevanje kompleksne kvantne dinamike.
Posebno pozornost je pritegnila okrogla miza na temo “Women in HPC”, kjer so udeleženke razpravljale o izzivih in pristopih za boljšo vključenost žensk v superračunalništvo in tehnične znanosti. Razprava je osvetlila konkretne korake za spodbujanje enakosti spolov in večjo zastopanosti žensk na tem področju.
Zadnji dan konference je bil programsko izjemno bogat in namenjen predstavitvi uporabe superračunalništva v gospodarstvu. Dogajanje je povezalo strokovnjake, podjetja in organizacije, ki aktivno uporabljajo HPC ter umetno inteligenco za doseganje inovacij in konkurenčnih prednosti. Številna podjetja še vedno ne prepoznajo potencialnih priložnosti, ki jih ponuja superračunalništvo. Namreč, superračunalništvo omogoča podjetjem da postanejo inovativnejša, produktivnejša, predvsem pa razvijajo produkte ter storitve z višjo dodano vrednostjo in ohranijo konkurenčno prednost.
Predstavniki slovenskih podjetij AformX, Flai, HiSense-Gorenje, Culmium, Procesni Inženiring, Elaphe in Braintrip, so delili svoje praktične izkušnje pri uporabi HPC in AI v poslovanju v sicer raznolikih industrijskih sektorjih kot so letalska in avtomobilska industrija, medicina, proizvodnja, ter geoinženiring. Predstavnika AI4SI in ZIT-GZS sta osvetlila ključne spremembe v novi verziji vodiča za uvajanje umetne inteligence v podjetja. Posebno pozornost so namenili generativni UI (GenUI) ter praktičnim korakom, kako se podjetja lahko prilagodijo hitremu razvoju umetne inteligence.
Prav tako se je v okviru Dnevov SLING predstavilo Arnesov HackathON, ki bo leta 2025 potekal drugič zapored, vnovič v so-organizaciji s Slovenskim društvom »Informatika«, Portalom OPSI (Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za javno upravo) in Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ter pod častnim pokroviteljstvom kabineta predsednice Republike Slovenije in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Dnevi SLING so ponovno potrdili pomen sodelovanja in izmenjave znanj za razvoj visokozmogljivega računalništva ter krepitve povezovanja med različnimi aktivnostmi in projekti. Dogodek je pomemben korak naprej v smeri krepitve vloge tehnologije HPC na področju znanosti, industrije in širše družbe.
Preberite še Dnevi SLING: Superračunalništvo kot ključ za industrijsko inovativnost
