Mednarodni »Dan slovenskega superračunalniškega omrežja«, ki je potekal 16. 11. 2023 v sklopu Arnesove letne konference »Mreža znanja«, je osvetlil pomembnost sodelovanja Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING z različnimi raziskovalnimi področji in gospodarstvom. Predavatelji so izpostavili ključno vlogo mednarodnih sodelovanj in projektov ter posebno pozornost namenili aktualnim projektom.
Pester program je bil zaznamovan z uvodnim nagovorom direktorja javnega infrastrukturnega zavoda Arnes, mag. Marka Bonača. Koordinator konzorcija »Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje« oz. SLING, dr. Samo Stanič z Univerze v Novi Gorici, je predstavil delovanje konzorcija ter načrte za prihodnost. Konzorcij SLING že danes omogoča slovenskim znanstvenikom kompetitivno sodelovanje v raziskavah na področjih, kot so fizika osnovnih delcev, astrofizika, fizika materialov in druga področja, kjer je velika računska moč ključna za izvedbo simulacij in analiz.
Mag. Barbara Krašovec z Instituta »Jožef Stefan« je predstavila aktualno dogajanje na področju superračunalništva v Sloveniji in Evropi. Govorci so prav tako osvetlili možnosti dostopa do nacionalnih in evropskih superračunalniških kapacitet, s posebnim poudarkom na italijanskem superračunalniku EuroHPC Leonardo ter najzmogljivejšem evropskem superračunalniku EuroHPC Lumi na Finskem. Predstavili so tudi aktivnosti Nacionalnega kompetenčnega centra za superračunalništvo v okviru projekta EuroCC 2, s poudarkom na bogatem programu izobraževanj, sodelovanju z industrijo in drugimi projekti, kot na primer z digitalnimi inovacijskimi središči in centri odličnosti.
Posebna pozornost je bila namenjena centrom odličnosti na področju HPC, ki podpirajo prehod na eksaraven. Govorci so predstavili evropski center odličnosti za inženirske aplikacije Excellerat, center odličnosti EuroHPC za večskalno modeliranje MultiXscale (pridobljen s strani Kemijskega inštituta), center odličnosti za načrtovanje materialov na eksaskali MaX ter center odličnosti Plasma-PEPSC, katerega cilj je omogočiti znanstven preboj v znanosti o plazmi.
Štirje predavatelji so na konkretnih primerih iz industrije in raziskovanja ponazorilii uporabnost superračunalniške infrastrukture, vključno pri simulaciji ključnih toksinov iz kačjega strupa, v genovskih raziskavah ter uporabo superračunalniških storitev v podjetju. Posebno zanimiva je bila predstavitev nevronske mreže HIDRA2 za napovedovanje dinamike morske gladine, ki v natančnosti prekaša najboljše fizikalne numerične modele.
V popoldanskem času sta potekali tudi dve delavnici v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko ter Fakulteto za elektrotehniko (obe Univerza v Ljubljani), ki sta udeležencem omogočili osnovno razumevanje delovanja superračunalnikov in vzporednega računanja.
Vabimo vas k ogledu posnetkov predavanj ter prosojnic.
Oglejte si celotno sporočilo za javnost.
