Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje

Kaj je HPC?

Kratica HPC v svobodnem prevodu pomeni Hiperaktivni Procesni Cirkus. Primerek takega sistema, Arctur-2 iz Nove Gorice, vidimo na sliki desno. Gre za nadpovprečno zmogljiv računalniški sistem, ki je polno obremenjen večino svoje življenjske dobe – zato lahko rečemo, da je v primerjavi z lenobami, imenovanimi tudi namizni računalniki, pravi hiperaktivec. K tej primerjavi se bomo še vrnili, najprej razrešimo še preostanek pomena kratice HPC. Zadeva je namenjena procesiranju, torej računanju. Na takem sistemu lahko izračunamo več in hitreje kot na običajnih računalnikih, zato nekateri takemu stroju pravijo tudi nadračunalnik ali s tujko superračunalnik. Nenazadnje na sliki tudi vidimo, da je zadeva okrogla in nas nemudoma spomni na cirkus. Tudi hrupna je vsaj toliko kot cirkus – tako zvočno kot tudi medijsko. In vsaka država, ki da kaj nase, želi imeti svoj cirkus, čim večji in s čim več lučkami. Tudi Slovenija.

Dan odprtih vrat Arctur

Mimogrede, večina procesne moči današnjih superračunalnikov prihaja iz masovno vzporednih grafičnih pospeševalnikov, ki so namenjeni pospeševanju računanja v raznolikih aplikacijah (še najmanj grafike). Zgornja slika HPC Vege prikazuje prostor z omarami, v katerih so računska vozlišča. Nadarjeni opazovalec bo ugotovil, da ta superračunalnik ni postavljen krožno – razlog najbrž tiči v izkoristku prostora, ki je pri krožni postavitvi nekoliko slabši. Na sliki levo pa je prikazan detajl enega računskega vozlišča z ducatom procesorjev AMD Epyc 7H12.

Vozlišča so kot predali, ki jih zlagamo v omaro. HPC Vega ima za 12 omar predalov z računskimi vozlišči.

Tako pri hlajenju kot pri vlečenju kablov zelo pomaga, če je ta superračunalniški hiperaktivnež postavljen v krog

To je bil uspešen trik podjetja Cray Research, ki je leta 1976 zgradilo enega najbolje prodajanih superračunalnikov, Cray-1. Prodali so okoli 80 kosov. Postavitev v obliki črke C jim je omogočilo krajše povezave med vozlišči in s tem krajše časovne zakasnitve. Posledično je bila lahko frekvenca procesorske ure hitrejša, kar je pomenilo višjo zmogljivost. Leta 1985 ga je nasledil Cray-2, najhitrejši superračunalnik tistega časa. Na njem so med drugim simulirali trke osebnih vozil in tako izboljšali mehanske lastnosti karoserije. Za primerjavo: 26 let kasneje je računsko moč sistema Cray-2 izenačila tablica iPad2.

Cray-2
Cray-1
Dostopnost